Na zakonodajnem referendumu bomo odločali o tem, ali želimo v Sloveniji narediti prvi korak k boljšim pogojem za delo, podjetništvo in razvoj – ter s tem k boljši kakovosti življenja za vse.

Vesna Nahtigal: »Podpora zakonu ni bianko menica, ampak podpora razvojni smeri Slovenije.«

GZS od vlade namreč pričakuje odgovorno izvajanje ukrepov, spremljanje njihovih učinkov in potrebne izboljšave – pri čemer so pripravljeni na zbornici konstruktivno sodelovati. Opozarja, da bi zavrnitev zakona pomenila, da bodo pomembne spremembe za dobro ljudi in gospodarstva na več ključnih področjih onemogočene najmanj leto dni.

Med ukrepi v interventnem zakonu, ki vodijo na pot spremembe smeri razvoja Slovenije, so za gospodarstvo ključni predvsem tisti, ki so vezani na razbremenitev zaposlenih in podjetij.

Razvojna kapica na socialne prispevke je ukrep, ki ga v različnih oblikah pozna večina držav EU (vsaj 17 od 27). V Sloveniji bo podjetjem pomagala, da bomo lažje zadržali in privabili strokovnjake za najzahtevnejša delovna mesta. Slovenija ima eno najvišjih obremenitev dela v EU in je med redkimi državami brez zgornje meje za obračun socialnih prispevkov. Avstrija, Nemčija in Hrvaška zato lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najzahtevnejših delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo.  Primarni namen kapice ni le višji neto prejemek posameznika, ampak da bomo začeli v Sloveniji pridobivati čim več visoko produktivnih kadrov in delovnih mest. Ti razvojni kadri ustvarjajo nove produkte in storitve – s tem pa delo in možnosti za višje plače in delovna mesta tudi za zaposlene v proizvodnji, administraciji in podpornih dejavnostih. Ob tem ostaja solidarnost ohranjena, saj bodo kljub uvedbi razvojne kapice ti zaposleni v socialne blagajne še vedno prispevali večkratnik socialnih prispevkov kot zaposleni z minimalno plačo ali s povprečno plačo. Višina 7.500 evrov je prvi korak k razbremenitvi. Da bi zajeli večje število razvojnih kadrov, na kar opozarjajo tudi nekateri predstavniki sindikatov v javnosti, pa GZS predlaga postopno znižanje praga do leta 2030 na 6.000 evrov. Hkrati je v Made in Slovenia 2035 predlagala tudi nekatere druge davčne razbremenitve, ki bi zajele širši krog zaposlenih.

GZS podpira ureditev hkratnega prejemanja 100 % starostne pokojnine in nadaljevanja dela s plačo, ki bo tistim, ki zmorejo in želijo delati dlje, omogočila boljši socialni položaj, podjetjem pa pomagala pri zagotavljanju kadrov, ki jih potrebujejo.

Kot pozitiven ukrep GZS ocenjuje tudi nižjo obdavčitev dolgoročnega oddajanja, ki lahko spodbudi več lastnikov, da bodo svoje nepremičnine ponudili v dolgoročni najem na urejenem trgu. S tem se zmanjša siva ekonomija ter izboljša položaj mladih in njihovih družin z otroci.

Ob vse večji prehranski in energetski draginji lahko možnost začasnega znižanja DDV na energente (električna energija, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, les za kurjavo) in nižji DDV na nekatera osnovna živila neposredno razbremeni gospodinjstva – še posebej tista z nižjimi prihodki. Prav s slednjim ukrepom se Slovenija približuje davčni obravnavi osnovnih živil v vseh štirih sosednjih državah, kjer je stopnja za primerljive izdelke okoli 5 % (kar dovoljuje tudi EU).

Spremembe normiranega sistema prinašajo cenejše in preglednejše poslovanje samostojnih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih.

Glede izražene skrbi, da bo zakon povzročil proračunsko luknjo, pa generalna direktorica GZS odgovarja, da »je pomislek glede učinka zakona na javne finance legitimen. Od vlade zato pričakujemo pregleden in verodostojen načrt financiranja, spremljanje učinkov ukrepov ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev – brez zniževanja standarda javnih storitev ali krčenja socialnih pravic.« Vire za nadomestilo izpada v proračun vidi predvsem na dveh področjih, in sicer z dodatno rastjo gospodarstva, saj bo iz tega naslova več pobranih davkov, ter z izboljšanjem strukture izdatkov države (učinkovitejše in cenejše izvajanje določenih storitev, ne da bi zniževali standarde, zmanjšanje korupcije, ki po nekaterih ocenah odnese tri milijarde evrov letno).

Nujni nadaljnji koraki po uveljavitvi interventnega zakona

Po interventen zakonu GZS pričakuje, da se bo vlada sistematično lotila sprememb na ključnih področjih, ki so pomembna za stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje. Da bi dosegli razvojno močnejšo Slovenijo z več kakovostnimi delovnimi mesti, višjimi plačami ter stabilnejšim financiranjem zdravstva, šolstva, pokojnin in socialne varnosti, je namreč potrebna celovitejša reforma, ki zajema ukrepe na številnih področjih od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja in jih je GZS opredelila v programu Made in Slovenia 2035.

The post Referendum o interventnem zakonu je referendum o boljših pogojih za delo in življenje v Sloveniji first appeared on Media GZS.

Slovenski prevozniki ostajajo izpostavljeni zahtevnim tržnim razmeram in močnim konkurenčnim pritiskom. Namen Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv (ZZUPPODG) je pomagati podjetjem premostiti izredne stroškovne obremenitve ter ohraniti stabilnost oskrbovalnih verig. Ukrepi niso namenjeni naročnikom prevoznih storitev kot mehanizem za znižanje tržnih cen, temveč prevoznikom za blažitev posledic izrednega povečanja stroškov. Pričakovanja, da bi lahko že napovedana pomoč pomenila razlog za avtomatično znižanje cen prevoznih storitev, so zato povsem neutemeljena.

Gorivo predstavlja približno 30 do 35 odstotkov stroškovne strukture prevoznih podjetij. Kljub temu se spremembe cen goriva v prevoznine ne prenašajo neposredno, takoj in v celoti. Prenos višjih stroškov je odvisen od pogodbenih razmerij med prevozniki in naročniki, uporabljenih mehanizmov usklajevanja cen ter razmer na trgu. Pri dolgoročnih pogodbah se pogosto uporabljajo indeksne klavzule za gorivo, ki omogočajo prilagajanje cen glede na gibanje cen energentov, vendar te praviloma ne zajamejo celotnega povečanja stroškov. Ob nenadnih podražitvah morajo prevozniki povečane stroške pogosto najprej financirati sami, preden jih lahko vsaj delno prenesejo v cene storitev.

Prevozniki zaradi interventnih ukrepov ne morejo prilagajali prevoznin samo na podlagi stroška goriva, saj na poslovanje vplivajo tudi številni drugi dejavniki, kot so stroški dela, cestnine, vzdrževanje in amortizacija vozil, financiranje voznega parka, zavarovanja ter drugi stroški. Ti so se v zadnjem obdobju prav tako povečali.

The post Predvidena pomoč zaradi visokih cen energentov še ni potrjena in ne pomeni odprave stroškovnih pritiskov v cestnem prometu first appeared on Media GZS.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka: “Prvi vladni ukrepi gredo v pravo smer, vendar je sedaj treba preiti k dejanjem. Ključno se nam zdi čimprej sistematično priti do konkretnih ukrepov za razbremenitev dela, zmanjšanje birokracije in pospešitev postopkov države (dovoljenja, tujci, umeščanje v prostor), spodbuditev investicij v nove tehnologije ter vlaganja v raziskave in razvoj za višjo dodano vrednost  ter nižje stroške energije.”

Med najbolj urgentnimi ukrepi je črtanje člena Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki dvojno sankcionira delodajalce, spremembe Zakona o dohodnini na področju problematike napotenih delavcev pri čezmejnem opravljanju storitev (povečanje deleža dohodka, ki se pri čezmejni napotitvi ne všteva v davčno osnovo, z 20 % na 60 %, odpravo omejitve 1.000 evrov mesečne davčne ugodnosti, odpravo nekaterih pogojev za koriščenje ugodnosti) ter nujnost rešitve aktualnega problema pri izdajanju potrdil A1 za državljane tretjih držav.

Koalicijska pogodba vsebuje pomembne zaveze za razvoj gospodarstva in s tem Slovenije in dobrobiti ljudi, vlada pa mora te zaveze sedaj opredeliti z jasnim izvedbenim načrtom po ministrstvih.

Slovenija potrebuje tudi Nacionalni načrt za razvoj gospodarstva, ki bo jasno opredeljeval razvoj ključnih panog v naslednjih letih in tudi potrebne ukrepe oz. spremembe poslovnega okolja, da bomo lahko naredili razvojni preboj.

Tibor Šimonka: „Vladi ni potrebno razmišljati, katere panoge in ukrepe potrebujemo za hitrejši razvoj Slovenije. Te smo jasno opredelili z gospodarstveniki in stroko v programu Made in Slovenia 2035. Sedaj je čas za sistematično delo, da bomo vidne spremembe prioritet pretvorimo v rezultate.”

Predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport sta s člani Upravnega odbora delila pogled na aktualne izzive gospodarskega okolja ter ključne usmeritve in načrtovane ukrepe Vlade RS na področju gospodarstva v tem in naslednjem letu.

Državni sekretar mag. Leon Korošec je poudaril, da mora Slovenija svojo konkurenčnost graditi na znanju, inovacijah, tehnološkem napredku ter lastnih izdelkih in blagovnih znamkah. Ključni cilj gospodarske politike mora biti višja produktivnost, saj ta omogoča rast dodane vrednosti, boljša delovna mesta in večjo blaginjo. Ob tem je izpostavil pomen stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja, ki podjetjem omogoča investiranje, rast in dolgoročno načrtovanje. Ministrstvo si zato prizadeva za zmanjševanje administrativnih in finančnih bremen, zlasti stroškov dela, hitrejše postopke ter pripravo predpisov, ki dosegajo svoj namen ob čim manjših obremenitvah za gospodarstvo. Pri oblikovanju ukrepov je pomemben odprt in neposreden dialog z gospodarstvom, saj država postavlja okvir, podjetja pa v njem ustvarjajo. Med ključnimi razvojnimi usmeritvami je tehnološki preskok slovenskega gospodarstva, ki vključuje digitalizacijo, avtomatizacijo, robotizacijo, umetno inteligenco ter več vlaganj v raziskave in razvoj. Pomembno vlogo imajo tudi zagonska podjetja, ki znanje in inovativne ideje hitro spreminjajo v nove izdelke, storitve in poslovne modele. Zato jim je treba zagotoviti ustrezno podporno okolje, dostop do kapitala ter lažjo pot do mednarodnih trgov. Cilj ni zgolj uvajanje novih tehnologij, temveč njihova uporaba za razvoj lastnih rešitev, dvig produktivnosti in uspešnejši nastop slovenskih podjetij na svetovnih trgih. Nove priložnosti se odpirajo tudi na področju obrambnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo, kjer se oblikujejo pomembne evropske razvojne in industrijske verige. Državni sekretar je poudaril tudi pomen dostopa do razvojnega financiranja ter bolj ciljno usmerjene uporabe evropskih sredstev. Ta morajo podpirati projekte z dolgoročnimi učinki, višjo dodano vrednostjo in jasnim prispevkom h konkurenčnosti. Ministrstvo želi z zakonodajnimi razbremenitvami, razvojnimi finančnimi instrumenti in vključevanjem v evropske tehnološke projekte podjetjem odpreti pot do investicij, razvoja in uspeha na mednarodnih trgih.

Državni sekretar Štefan Kušar je izpostavil, da Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport pripravlja novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, katere osrednji cilj je prenos prenovljene evropske direktive o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo. Predlagane rešitve prinašajo poenostavitev postopkov pri menjavi delodajalca oziroma delovnega mesta, prenos odločanja o soglasjih na Zavod RS za zaposlovanje, večjo prožnost pri sezonskem delu ter učinkovitejše varstvo pravic delavcev iz tretjih držav. Pomemben del novele je tudi na področju agencijskega zaposlovanja tujcev. In sicer gre predlog v smeri, da se zaposlovanje v tovrstnih agencijah v celoti sprosti. Cilj je omogočiti večjo uporabo registriranih delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev uporabniku, pri čemer morajo biti še naprej izpolnjeni vsi splošni pogoji za zakonito zaposlovanje tujcev in pogoji za opravljanje te dejavnosti. Socialni partnerji so na septembrski seji Ekonomsko-socialnega sveta ustanovili strokovni odbor za obravnavo predloga novele zakona. Prva seja strokovnega odbora je predvidena konec septembra. Hkrati na ministrstvu skupaj s predstavniki gospodarstva obravnavajo tudi možne izboljšave sistema čezmejnega izvajanja storitev in izdaje potrdil A1. Razprave so usmerjene v iskanje ustreznega ravnovesja med konkurenčnostjo slovenskih podjetij na evropskem trgu, učinkovitim nadzorom ter zagotavljanjem spoštovanja pravic delavcev. Cilj ostaja ohranitev preglednega in predvidljivega sistema, ki omogoča zakonito napotovanje delavcev v tujino ter hkrati preprečuje zlorabe.

Stališče do interventnega zakona

Glede na novico o zadostnem številu zbranih podpisov za izvedbo referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je Šimonka po seji UO GZS ponovil že večkrat javno predstavljeno stališče GZS, da ta pomeni korak v pravo smer, ki prinaša ukrepe za ljudi in podjetja.

Tibor Šimonka: »Na morebitnem referendumu bomo državljani odločali o tem, ali želimo v Sloveniji izboljšati pogoje za delo, podjetništvo in razvoj in s tem za boljše pogoje za življenje vseh. Vsi se moramo zavedati: če bomo ta zakon zavrnili, vlada ne bo mogla uveljaviti nobenih pomembnih sprememb s področij davčnih olajšav, zdravstva, pokojnin in dela v prid državljanom vsaj leto dni. Če bomo zakon uveljavili, lahko naknadno določene stvari še vedno izboljšujemo.«

The post UO GZS: Čas je za izvedbo ukrepov za razvoj Slovenije v dobrobit vseh first appeared on Media GZS.

Cestni prevozniški sektor in prehranska oskrba sta ključna za delovanje slovenskega gospodarstva in vsakdanjega življenja. Več kot 90 odstotkov blagovne menjave Slovenije je neposredno ali posredno odvisne od cestnega prevoza, zanesljiva in cenovno vzdržna pridelava in predelava hrane pa je nujna za zagotavljanje prehranske varnosti državljanov. Nenadni in izraziti dvigi cen energentov zato neposredno vplivajo na stroške oskrbnih verig in izvozno konkurenčnost. Strošek goriva namreč predstavlja že 30 odstotkov stroškovne cene prevoza.  Predlagani ukrepi omogočajo, da se v izrednih razmerah zaščiti delovanje prevozniškega in prehranskega sektorja ter hkrati prispeva k stabilnejši prometni in prehranski oskrbi.

Posebej pomembna je predvidena pomoč za nakup dizelskega goriva, ki bo podjetjem delno povrnila dodatne stroške zaradi povišanih cen goriva. Gre za ukrep, ki lahko številnim podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, olajša poslovanje in prepreči prenašanje vseh dodatnih stroškov na končne potrošnike. Kot pozitivno GZS ocenjuje tudi uvedbo subvencije za nakup in namestitev energetsko učinkovitih pnevmatik. Ta ukrep spodbuja zmanjšanje porabe goriva, znižanje emisij ter večjo prometno varnost, hkrati pa prevoznikom omogoča hitrejše uvajanje tehnoloških rešitev, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju transporta. Za ta namen je predvidenih pet milijonov evrov sredstev, kar predstavlja pomembno spodbudo za posodobitev voznih parkov.

Direktor GZS-Združenja za promet Robert Sever: »Zakon je za cestne prevoznike pomemben, ker neposredno  blaži enega največjih stroškov v dejavnosti – gorivo. Pri prevoznikih gorivo predstavlja približno tretjino stroškov prevoza, zato imajo nenadni skoki cen takojšen vpliv na likvidnost podjetij, cene storitev in zanesljivost oskrbnih verig. V Združenju za promet pri GZS smo že v pripravi zakona opozorili predvsem na potrebo po jasnih pravilih: kdo je upravičen do pomoči, za katera vozila in pod kakšnimi pogoji se pomoč dodeljuje. Takšna jasnost je ključna, da bo ukrep izvedljiv, pregleden in uporaben za podjetja.«

Tudi v kmetijstvu in živilski industriji gorivo predstavlja neposreden in nepogrešljiv proizvodni vložek, ki ima večplasten vpliv na gospodarstvo.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij zakon podpira. Zelo smo zadovoljni, da je pomoč tokrat usmerjena tudi na kmetijska in živilska podjetja.«

Ob tem na drugi strani mag. Gregor Ficko, direktor GZS-Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala obžaluje, da do pomoči ne bodo upravičeni tudi gospodarski subjekti v gradbeni panogi.

Gregor Ficko, direktor GZS-ZGIGM: »GZS pravočasno posredovala tudi predloge amandmajev za vključitev gradbenega sektorja, vendar ti predlogi niso bili sprejeti in formalno vloženi s strani upravičenega predlagatelja, zato DZ o njih ni odločal.«

Podjetja se že več let soočajo z izrazitim povečevanjem stroškov poslovanja, od cen energentov, cestnin, do stroškov dela, embalaže, surovin ter investicij v zeleni prehod. Zato vsak ukrep, ki prispeva k ohranjanju njihove konkurenčnosti in stabilnosti poslovanja, pomeni tudi podporo slovenskemu gospodarstvu in zagotavljanju zanesljivih logističnih storitev za podjetja in dostopnejšo mobilnost za prebivalce ter stabilno prehransko oskrbo.

The post Pozdravljamo ukrepe v Zakonu o začasnih ukrepih  za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv (ZZPPODG) first appeared on Media GZS.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »V prvih 100 dneh vlade vidimo pomembno spremembo v odnosu do gospodarstva. Pozdravljamo ponujeno roko za odprt dialog ter prepoznavanje pomena gospodarstva za razvoj države, kakovostna delovna mesta in vzdržnost javnih storitev. Ustanovitev Strateškega sveta za gospodarstvo, v katerem je vključen tudi predstavnik GZS, razumemo kot pomemben signal, da želi vlada ključne razvojne odločitve oblikovati v dialogu z gospodarstvom. Prav tako nas veseli ponovna krepitev dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. To je pomemben premik, saj kakovostnih rešitev ni mogoče pripravljati brez tistih, ki vsak dan zaposlujejo, investirajo, izvažajo in ustvarjajo dodano vrednost. Naslednji pomemben korak vidimo v pripravi jasnega izvedbenega načrta po ministrstvih, z opredeljeno časovnico, odgovornimi nosilci in ukrepi, ki bodo postopno izboljševali poslovno okolje, povečali produktivnost in krepili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«

Predlaga, da naj vlada čim bolj upošteva predlagane ukrepe v programu Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS pripravila skupaj gospodarstveniki in strokovnjaki. V njem so že opredeljena ključna področja in ukrepi, kjer Slovenija potrebuje premik: stabilnejše in bolj predvidljivo davčno okolje, konkurenčne cene energije, boljši dostop do razvojnega financiranja, internacionalizacija, povečanje učinkovitosti države, podpora raziskavam, razvoju in inovacijam, podpora digitalizaciji, startupom in inovativnim tehnologijam.

Kot poudarja, je cilj jasen: večja produktivnost, višja dodana vrednost, več investicij, kakovostna delovna mesta in močnejša mednarodna konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Zato GZS predlaga, da se prvi pozitivni signali in usmeritve iz koalicijske pogodbe nadgradijo z jasnim izvedbenim načrtom po ministrstvih. GZS bo pri tem konstruktivno in strokovno sodelovala pri oblikovanju najboljših rešitev.

Vesna Nahtigal: »Zdaj mora slediti sistematično delo, ki bo gospodarstvu omogočilo rast, ljudem višje dohodke, državi pa stabilne temelje za razvoj, javne storitve in socialno varnost.«

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) na GZS razumejo kot korak v pravo smer. Prinaša ukrepe, pri katerih bodo podjetja in ljudje lahko prepoznali konkretne učinke – od razbremenitev dela in nižjih stroškov za nekatera osnovna živila do ukrepov za energente in možnosti nadaljnjega dela ob upokojitvi ob prejemanju polne pokojnine.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS: »Interventni zakon je pomemben predvsem zato, ker kaže, da so premiki v smeri administrativnega in davčnega razbremenjevanja mogoči. Na morebitnem referendumu o njem bomo državljani odločali o tem, ali želimo v Sloveniji izboljšati pogoje za delo, podjetništvo in razvoj in s tem za boljše pogoje za življenje. Vsi se moramo zavedati, da če bomo ta zakon zavrnili, vlada ne bo mogla uveljaviti nobenih pomembnih sprememb s področij davčnih olajšav, zdravstva, pokojnin in dela v prid državljanom vsaj leto dni. S tem bomo izgubili čas, ki ga nimamo, saj nas druge države prehitevajo.«

GZS pozdravlja tudi nekatere druge ukrepe vlade, ki naslavljajo konkretne izzive gospodarstva. Med njimi so polletno podaljšanje sheme skrajšanega delovnega časa, ki podjetjem ob upadu naročil pomaga ohranjati delovna mesta in usposobljene zaposlene, ter napoved hitrejših postopkov na upravnih enotah za pridobitev gradbenih dovoljenj. Prav tako podpira vladno potrditev predloga novele Zakona o trošarinah, ki lahko ublaži del pritiskov zaradi visokih cen energentov v prometu, prehranski verigi in drugih delih gospodarstva.Izrazila je zadovoljstvo tudi nad sprejemom predloga interventnega zakona, ki prevoznikom prinaša ciljno pomoč pri visokih cenah goriva in subvencije za nakup energijsko učinkovitih pnevmatik, na vladi. »Vse to so potrebni in dobrodošli premiki, vendar ostajajo šele prvi korak,« pojasnjuje Nahtigal.

Spodbudna gospodarska rast je dobra podlaga za reševanje strukturnih in konkurenčnih izzivov

Ob tem pa GZS izpostavlja, da je sicer trenutna gospodarska rast spodbudna, vendar jo je treba razumeti v širšem kontekstu padajočih kazalnikov konkurenčnosti Slovenije v zadnjih letih. Celovita ocena zahteva pogled na produktivnost, investicije, izvoz, stroške dela, razvojno sposobnost podjetij in kakovost poslovnega okolja.

Slovenija v zadnjih letih izgublja mesta na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, poslovne učinkovitosti, inovativnosti in digitalne zrelosti. Na lestvici konkurenčnosti IMD je zdrsnila na 49. mesto med 70 državami, kar je najnižja uvrstitev po letu 2015. Na evropski inovacijski lestvici je med državami Evropske unije padla na 17. mesto in s tem ostaja med zmernimi inovatorkami, pri čemer druge države svoje inovacijske sposobnosti krepijo hitreje. Uvrstitve kažejo, da mora Slovenija okrepiti razvojni tempo, če želi slediti najuspešnejšim konkurenčnim državam. Med področji, kjer gospodarstvo vidi največ prostora za napredek, so visoka obremenitev dela, predolgi administrativni postopki, otežen dostop do kadrov, visoki stroški energije ter nujen hitrejši prenos znanja v nove produkte, investicije in višjo dodano vrednost.

GZS je zato vladi že pred časom posredovala nabor nujnih kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, ki prinašajo večjo predvidljivost, zmanjšujejo  administrativne ovire in zagotavljajo konkurenčnejše pogoje poslovanja.

Med kratkoročnimi ukrepi izpostavlja prve ukrepe za davčno razbremenitev dela in podjetij, zmanjšanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma, učinkovitejše zaposlovanje tujih kadrov ter pospešitev digitalizacije gospodarstva. Med srednjeročnimi ukrepi pa navaja celovitejšo reformo za konkurenčnejše davčno okolje, pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor​, nadgradnjo ukrepov za zmanjšanje absentizma, učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam, vključitev računalništva, digitalnih kompetenc in umetne inteligence v izobraževalni sistem ter povečanje predvidljivosti in konkurenčnosti stroškov dela.

Po oceni GZS mora biti ena ključnih nalog vlade tudi priprava Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bo določil jasne razvojne prioritete, konkretne ukrepe, nosilce in časovnico njihove izvedbe po ministrstvih.

The post Ob 100 dneh nove vlade: prvi koraki so spodbudni, zdaj je ključno sistematično izboljševanje poslovnega okolja first appeared on Media GZS.

Nedavna objava statističnega urada, da je Slovenija v drugem četrtletju zabeležila petodstotno medletno gospodarsko rast, je “izredno lepa novica”, je pogovor za STA začela Nahtigal. “Drastičen dvig” je presenetil tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), sogovornica pa je zadovoljna, da je bila rast zabeležena v več sektorjih.

Kot posebej pozitivno je izpostavila rast investicij, zlasti v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, okrepila se je stanovanjska gradnja, povečali so se nakupi transportnih sredstev, gradbene mehanizacije ter drugih strojev in opreme, povečala se je potrošnja gospodinjstev … “Glede na to, da smo zelo izvozno naravnana država, me posebej veseli, da se je kar dobro popravil tudi izvoz,” je poudarila.

Je pa opomnila, da so bili gospodarski trendi v zadnjih štirih letih v upadanju in da so tudi obeti v luči vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter suše zelo negotovi. Posledično med drugim pričakuje podražitev energentov. Slovenija je na tem področju ranljiva, saj je pri plinu in naftnih derivatih popolnoma odvisna od uvoza, je dejala.

Pri elektriki je stanje nekaj boljše, saj smo zaradi lastnih proizvodnih kapacitet lahko bolj samozadostni, “je pa treba vedeti, da Slovenija ne tekmuje samo znotraj Evrope, temveč zlasti z Azijo in ZDA, kjer so cene bistveno bolj ugodne kot v Evropi”, je nadaljevala. Poleg tega je tudi učinkovitost evropskih držav pri pripravi ukrepov v podporo industriji različna, je dodala.

Slovenija, ki je po stopnji industrializacije tretja v Evropi, je bila pri delnem kritju visokih stroškov električne energije ob energetski krizi prepočasna. Prehitele so nas Nemčija, Francija, Avstrija, pa tudi Italija, Poljska, Češka, je navedla in izrazila upanje, da bo država pri aktivaciji ukrepov na področju naftnih derivatov, če bo ta potrebna, reagirala hitreje.

Država je sicer gospodarstvu leta 2023 zagotovila okoli milijardo evrov spodbud in pomoči, tudi za leti 2024 in 2025 jih je predvidela za po okoli 700 milijonov evrov. Generalno direktorico GZS moti, da te subvencije spremlja negativna konotacija.

“Podjetja v svojih državah podpira večina držav, Slovenija pa je po subvencijah podjetjem v deležu BDP šele na 15. mestu v EU. Poglejte, koliko raznoraznih pomoči so deležna podjetja na Kitajskem ali v ZDA,” se je odzvala. “Te subvencije niso pomoč kar tako, ampak so za zelo ciljane ukrepe. Če želimo razvijati vesoljske tehnologije ali biotehnologijo, potem moramo veliko vlagati v raziskave in razvoj. Če so zastavljene tako, da dosežejo preboj, se državi skozi davke povrnejo večkratno,” je utemeljila.

Se mora pa ob tem po njenih besedah zagotoviti tudi predvidljivo poslovno okolje. Pod prejšnjo vlado je naštela 15 novih obremenitev, uvajalo se jih je z danes na jutri, je opozorila. Na tak način sta bili pred volitvami sprejeti odločitvi o zimskem regresu, ki bo po njenih pričakovanjih ostal, in velikem skoku minimalne plače, o čemer naj ne bi smel odločati samo minister, pristojen za delo.

“Če je okolje predvidljivo, se lahko prilagodiš, veš, koliko lahko vlagaš, če pa ni, potem del prihraniš in ne investiraš v raziskave in razvoj. S tem izgubljaš dvakrat,” je posvarila Nahtigal. Če so razmere predvidljive, je tudi subvencij manj, je prepričana.

Tudi zato so v GZS pripravili gospodarski program Made in Slovenia 2035, s katerim se zavzemajo prav za usmeritev na področja, “na katerih lahko posegamo po zvezdah”, to so farmacija in biotehnologija, IKT, avtomobilska industrija, elektroindustrija, industrija materialov, živilska industrija, lesna industrija, logistika in gradbeništvo.

“Zdaj bi se morali vsi deležniki v politiki skupaj z gospodarstvom usesti za mizo in pripraviti nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva, ki bo širši od mandata ene vlade. Na tej podlagi bi morali nato oblikovati še širši družbeni program,” verjame sogovornica.

Spregovorila je tudi o nujno potrebnih kratkoročnih ukrepih. Zadovoljna je, da je aktualna vlada veliko večino ukrepov, ki so jih predlagali v GZS, že zapisala v koalicijsko pogodbo, “zdaj pa je čas za njihovo uresničitev”.

Omenila je davčno razbremenitev, saj da so davki po “drastičnem zvišanju v zadnjih štirih letih” velika cokla, in v tej luči pa potrebo po kapici na socialne prispevke, poleg tega pa še debirokratizacijo, pohitritev postopkov pridobivanja dovoljenj, umeščanja v prostor, pomoč podjetjem pri uvajanju digitalizacije in umetne inteligence, konkurenčno ceno elektrike, kontinuirano vlaganje v raziskave in razvoj.

V zvezi s pomisleki sindikatov, da kapica pri 7500 evrih bruto, kot je zastavljena v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ne bi zajela razvojnega kadra, je ponovila, da ta znesek razumejo kot prvi korak. V GZS se zavzemajo za postopno znižanje na 6000 evrov, s čimer naj bi dosegli tudi želene kadre. Zavrnila je še strahove, da bi kapica načela solidarnostni sistem, ter navedla, da brez tovrstnih ukrepov ne bo krepitve produktivnosti in dodane vrednosti, posledično pa tudi ne socialne države.

Interventni zakon, ki ga jeseni najverjetneje čaka referendum, bodo še naprej podpirali, je napovedala. Koristi bi prinesel ne le gospodarstvu, temveč vsakemu zaposlenemu, je zatrdila. V zakonu je med drugim kot pozitivno izpostavila še prejemanje polne pokojnine, četudi bi delavec ostal v delovnem razmerju, očitke sindikatov o prisilnem upokojevanju pa je zavrnila, saj da delodajalci vedno želijo obdržati dobre zaposlene.

Glede omnibus tehnike je generalna direktorica GZS ocenila, da “ni najbolj posrečena”, a se je je posluževala tudi prejšnja vlada in je v praksi tudi drugod po Evropi. Strinja se, da bi verjetno kakšen ukrep uspešneje spravili v življenje prek novel matičnih zakonov in obravnave v socialnemu dialogu, vidi pa v poskusu skupnega nabora v enem zakonu željo po hitri pomoči gospodarstvu.

Na vprašanje, ali jo skrbi, da bi posledice 900 milijonov evrov globoke javnofinančne luknje, ki naj bi jo po oceni fiskalnega sveta izvrtal interventni zakon, ob tem pa še 700 milijonov evrov dodatnih odhodkov, predvidenih v osnutku rebalansa za letos, na koncu v obliki manj finančnih in drugih ukrepov čutilo tudi gospodarstvo, je odgovorila pritrdilno. A hkrati verjame, da so vladajoči v preteklih letih “skrbno spremljali, kako padamo po konkurenčnosti in zakaj, zato mislim, da bodo z zelo tresočo roko sprejemali ukrepe, ki bi se v gospodarstvu slabo končali”.

Pogovor je nanesel tudi na novelo zakona o delovnih razmerjih, s katero bi v koaliciji delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. “To bi zagotovo pomenilo neko razbremenitev delodajalca, zaposlenemu pa omogočilo zasebnost informacije, ali je član sindikata ali ne. Mi sicer nimamo nekih problemov s tem,” je komentirala Nahtigal. To vprašanje bi se dalo urediti tudi v kolektivnih pogajanjih, je menila. Ni pa za nagajanje sindikatom, je zatrdila.

Kot je podčrtala, je velika zagovornica socialnega dialoga. “Po 35 letih samostojne države bi morali biti tako zreli, da bi se znali dogovoriti o ključnih vsebinah, kot je nacionalni program ne le gospodarskega, temveč tudi socialnega razvoja države,” je pozvala. Vlada mora ta dialog, če želi preprečiti izstope iz Ekonomsko-socialnega sveta, kakršnim smo bili priča zadnja leta, “absolutno dobro voditi”.

V Sloveniji sicer po njenih besedah manjkajo vrednote, kot so spoštovanje in sodelovanje. Glede na širše dogajanje v svetu zdaj ni čas za ideološko razdvajanje, je izpostavila. “Če imamo radi svojo državo, moramo to pokazati z vzorom. To je absolutno vloga tako politike kot sindikatov in gospodarstvenikov. Vsi moramo stremeti k temu povezovanju, pogledati, v kateri smeri nam bo šlo najboljše, in nato vsak na svojem področju prispevati k razvoju največ, kar lahko,” je odločna.

Sogovornica si želi, da bi v Sloveniji tako, kot cenimo kulturnike in športnike, cenili tudi uspešne gospodarstvenike.

Odmevne zgodbe o kršitvah pravic tujih – in tudi domačih – delavcev je medtem pospremila z besedami, da bi “človek ob njih zajokal”. “Sram me je. In spet sem pri vrednotah – ali smo kot družba res tako nizko padli, da nam človeško življenje ni sveto?” je bila neposredna.

Obsodila je tudi ravnanja poslanca Resnice Mijiča, katerega podjetje Progros, ki ga je nedavno sicer brezplačno prenesel na Roka Snežiča, dolguje delavcem, Finančni upravi RS in kooperantom podjetja. Je primerno, da ima Slovenija poslanca, katerega sporne podjetniške prakse je zaznal že Inšpektorat RS za delo, hkrati pa je tudi v predkazenskih postopkih? “Če je vse to res, ni primerno. Nimam vzvoda, da karkoli spremenim, a imamo pristojne organe za odkrivanje kršitev in prav je, da ustrezno ukrepajo. Mi je pa žal, da je to sploh možno,” je odgovorila.

Nahtigal je bila sicer nedavno izvoljena za drugi mandat na čelu GZS, ki ga bo nastopila januarja. Zadovoljna je, da njihova zbornica glede na najnovejšo javnomnenjsko raziskavo v gospodarstvu in širši javnosti uživa velik ugled, največji med delodajalskimi organizacijami. Stabilno je tudi članstvo.

Avtor: Slovenska tiskovna agencija.

The post Generalna direktorica GZS Nahtigal v intervjuju za STA first appeared on Media GZS.

Iz družbe rok v družbo znanja

Slovenija v globalni konkurenci danes ne tekmuje več s poceni delovno silo, temveč z državami, ki znajo ustvariti okolje za najboljše talente in za razvojne oddelke podjetij. Če želijo slovenska podjetja vrhunskim strokovnjakom ponuditi konkurenčno neto plačo, jih to stane bistveno več kot primerljiva podjetja v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem. V sodobnem gospodarstvu se investitorji ne odločajo zgolj glede na višino plač, temveč predvsem glede na skupni strošek dela, dostopnost kadrov in predvidljivost poslovnega okolja.

Posledice so vidne v praksi: najboljši kadri odhajajo ali v Slovenijo sploh ne pridejo, razvojni in vodstveni oddelki se selijo v bližnjo soseščino, investicije pa iščejo prijaznejša okolja.

Gre za omejen, a razvojno ključen krog ljudi. Postavljeno mejo razvojne kapice pri 7.500 evrih presega približno 13 tisoč posameznikov – podatek, ki bolj kot o njih pove o tem, kako maloštevilna so v Sloveniji delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo in kako nujno je, da jih ustvarimo več. Cilj razvojne kapice ni ugodnost za obstoječih 13 tisoč zaposlenih, temveč ustvarjanje pogojev, da bo takšnih delovnih mest v Sloveniji bistveno več.

Kapico na strani izplačil že poznamo

Pokojnine, bolniška nadomestila in starševska nadomestila imajo zgornje meje, vplačila prispevkov pa ostajajo neomejena. Takšna ureditev pomeni, da je zgornja meja pravic določena, zgornje meje obveznosti pa ni. Posameznik torej v sistem vplača bistveno več, kot lahko iz njega kadar koli prejme.

Del te razlike je razumljiv izraz solidarnosti, o kateri obstaja širok družbeni dogovor. Smiselno pa se je vprašati, kje je meja, pri kateri z neomejenimi obremenitvami začnemo zavirati prav tisto delovno aktivnost, ustvarjanje nove vrednosti in razvoj, ki socialno državo dolgoročno financirajo. Razvojno kapico poznata tudi Avstrija in Nemčija, ki sodita med najuspešnejše socialne države v Evropi.

Razvojna kapica je torej ukrep, ki skuša vzpostaviti boljše ravnovesje med solidarnostjo in konkurenčnostjo. Razvite evropske države zato nenehno prilagajajo davčne sisteme, da lahko hkrati ohranjajo močno socialno državo in ostajajo privlačne za delo, podjetništvo ter investicije.

Prvi korak po več kot treh desetletjih razprave

V gospodarstvu ocenjujemo, da bi bilo razvojno kapico smiselno postaviti nižje – na primer pri dvakratniku povprečne plače – da bi zajela širši krog razvojnih kadrov in imela močnejši učinek na konkurenčnost. Sprejeto rešitev v ZIURS zato razumemo kot prvi korak po več kot 30 letih odlašanja, ne kot dokončno rešitev.

Gospodarski krog za zdaj predlagane razvojne kapice ne razume kot cilja, temveč kot začetek širše reforme davčnega in poslovnega okolja. ZIURS je pokazal, da je premik v smeri davčnega in administrativnega razbremenjevanja mogoč, za dejanski razvojni preboj pa mora slediti druga faza s celostnimi ukrepi na področjih produktivnosti, investicij, digitalizacije, debirokratizacije, razvoja kadrov in učinkovitejšega poslovnega okolja.

Brez nove vrednosti ni socialne države

Države z razvito socialno državo praviloma niso države z najvišjimi davčnimi obremenitvami dela, temveč države z visoko produktivnostjo, močnim gospodarstvom in velikim številom dobro plačanih delovnih mest. Prav ta ustvarjajo javne prihodke, iz katerih se financirajo zdravstvo, šolstvo, pokojnine, socialna varnost in druge javne storitve.

Stroški dela v Sloveniji že več let rastejo hitreje od produktivnosti. Posledično podjetja vse težje ohranjajo mednarodno konkurenčnost, vlaganja v razvoj pa postajajo dražja. Dolgoročno to zmanjšuje privlačnost Slovenije za nove investicije in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Kljub občutnemu zvišanju stroškov dela se evropskemu povprečju razvitosti v zadnjih letih ne približujemo. Na lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija letos med 70 gospodarstvi zdrsnila na 49. mesto.

V Gospodarskem krogu zato pričakujemo, da bo Vlada Republike Slovenije ne glede na nadaljnji zakonodajni postopek zagotovila uveljavitev razvojne kapice ter nadaljevala pripravo razvojno usmerjenih reform. Slovenija potrebuje davčno in poslovno okolje, ki spodbuja delo, inovacije, investicije in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Le tako bomo lahko dolgoročno zagotavljali višje plače, kakovostne javne storitve in socialno državo, ki bo vzdržna tudi v razmerah starajoče se družbe.

O Gospodarskem krogu

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente ter odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog o razvoju Slovenije.

The post Gospodarski krog: Razvojna kapica je nujen korak v globalni konkurenci za razvojne kadre first appeared on Media GZS.

Gospodarstvo si po njegovih besedah želi predvsem občutnejše razbremenitve stroškov dela. Kot pomemben problem je izpostavil obdavčitev visoko usposobljenih zaposlenih. Opozoril je, da se Slovenija težko poteguje za strokovnjake, če so zahtevnejša in bolje plačana delovna mesta davčno močno obremenjena. Prav zato ga ne presenečajo opozorila, da se visoko kvalificirani kadri za Slovenijo ne odločajo kot za državo, v kateri bi nadaljevali svojo poklicno pot. »Po eni strani ves čas govorimo, da potrebujemo uvoz strokovnjakov, po drugi strani pa je naše poslovno okolje ugodno predvsem za prejemnike najnižjih plač,« je opozoril. Med ukrepi interventnega zakona, ki so pomembni tudi za gospodarstvo, je izpostavil razvojno kapico.

Gorenšček ob tem opozarja, da interventni zakon ne more nadomestiti sistemskih sprememb, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje za večjo konkurenčnost.

Med prednostnimi nalogami vidi razbremenitev stroškov dela, zmanjšanje davkov in prispevkov ter spremembe dohodnine za delovno aktivne, s posebnim poudarkom na zaposlenih na zahtevnejših delovnih mestih.

Preberite celotni članek na spletni strani Radia Ognjišče.

The post Mitja Gorenšček za Radio Ognjišče: Odlašanje z interventnim zakonom škodi ljudem in gospodarstvu first appeared on Media GZS.

Nov mehanizem prenehanja delovnega razmerja

Interventni zakon za razvoj Slovenije (ZIURS) z novim 119.a členom Zakona o delovnih razmerjih uvaja poseben mehanizem prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Ureditev prinaša večjo pravno predvidljivost, saj določa, da pogodba o zaposlitvi ob nastopu zakonsko določenih pogojev preneha veljati po samem zakonu. S tem se vzpostavlja jasen okvir za zaključek delovnega razmerja, ki je vnaprej znan obema pogodbenima strankama.

Možnost nadaljevanja zaposlitve ostaja odprta

Nova ureditev pa hkrati ohranja možnost, da delavec tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljuje z delom. Delavec lahko najkasneje 90 dni pred predvidenim prenehanjem pogodbe pisno predlaga nadaljevanje delovnega razmerja.

Takšna rešitev spodbuja pravočasno komunikacijo med delavcem in delodajalcem ter preprečuje negotovost glede nadaljnjega statusa zaposlenega.

Predvsem pa taka rešitev rešuje vsaj del naraščajočega problema staranja prebivalstva in s tem tudi pomanjkanja delovne sile. Motivacija, da tisti, ki hočejo, nadaljujejo z delom, bo mimo prisile vsaj deloma ublažila pomanjkanje in vsaj deloma zmanjšala potrebo po zaposlovanju tujcev.

Ravnotežje med potrebami podjetij in pravicami delavcev

17 gospodarskih organizacij, povezanih v Gospodarskem krogu, podpira interventni zakon za razvoj Slovenije. V Gospodarskem krogu ocenjujemo, da nova ureditev prinaša večjo urejenost prehoda v upokojitev in omogoča boljše kadrovsko načrtovanje. Delodajalci lahko pravočasneje načrtujejo prenose znanja, nasledstva in potrebe po novih zaposlitvah, delavci pa imajo jasno določeno možnost, da predlagajo nadaljevanje zaposlitve.

Pomembno je tudi, da zakon delavcu zagotavlja sodno varstvo. Če delodajalec predlog za nadaljevanje delovnega razmerja zavrne, lahko delavec v roku 30 dni od prejema odgovora uveljavlja sodno varstvo. S tem je zagotovljeno ustrezno ravnotežje med organizacijskimi potrebami delodajalca in varstvom pravic zaposlenih.

Jasna pravila prispevajo k stabilnejšemu trgu dela

Predvidljiva ureditev prenehanja in morebitnega nadaljevanja delovnega razmerja ob upokojitvi lahko prispeva k večji stabilnosti trga dela, boljšemu načrtovanju kadrovskih potreb ter učinkovitejšemu prenosu znanja med generacijami. Prav jasna in enostavna pravila so eden od pomembnih pogojev za učinkovito delovanje trga dela in dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

The post Gospodarski krog: intervencijski zakon prinaša več predvidljivosti pri prehodu iz zaposlitve v upokojitev first appeared on Media GZS.

V Gospodarskem krogu poudarjamo, da mora biti davčni sistem predvidljiv, stabilen in mednarodno konkurenčen. Pogoste in nenadne spremembe davčne zakonodaje povečujejo negotovost, zavirajo investicije ter podjetnikom otežujejo dolgoročno načrtovanje poslovanja. Ohranjanje normiranega sistema oziroma rešitev v interventnem zakonu, ki zvišuje mejo za vstop v sistem predstavlja pomemben korak k večji stabilnosti poslovnega okolja. V preteklosti smo bili večkrat priča spreminjanju pravil celo večkrat v istem letu. Podjetniki potrebujejo jasna in dolgoročno veljavna pravila, na podlagi katerih lahko načrtujejo prihodnje aktivnosti, vlaganja in zaposlovanje.

Ob tem želimo poudariti, da normirani sistem ni davčna ugodnost, namenjena izbranim posameznikom, temveč administrativno poenostavljen način obdavčitve, ki zmanjšuje birokracijo in stroške poslovanja.

Njegov ključni namen je zmanjševanje birokracije, administrativnih obremenitev in stroškov poslovanja, predvsem pri manjših gospodarskih subjektih. Velika večina normirancev ustvarja pošteno dodano vrednost, redno plačuje davke in prispevke ter pomembno prispeva k razvoju lokalnih skupnosti in celotnega gospodarstva.

V javnosti se pogosto ustvarja vtis, da so normiranci davčno privilegirani, vendar takšne posplošitve ne odražajo dejanskega stanja. Pri normiranem sistemu je davčna osnova določena pavšalno na podlagi zakonsko predpisanih normiranih odhodkov, zato številni normiranci izkazujejo bistveno višjo davčno osnovo, kot bi jo imeli samostojni podjetniki z dejanskimi odhodki, ki vodijo poslovne knjige.

V praksi to pomeni, da normiranci v številnih primerih plačujejo davek od višjega dela svojih prihodkov, kot bi ga ob obdavčitvi po dejanskih stroških. Normiranega sistema zato ni mogoče obravnavati zgolj kot davčno ugodnejše oblike poslovanja, temveč predvsem kot administrativno enostavnejši in preglednejši.

V Gospodarskem krogu pričakujemo, da se bodo ohranile rešitve, ki zagotavljajo stabilno, pregledno in razvojno naravnano davčno okolje. Le s predvidljivimi pogoji poslovanja bo mogoče ohraniti podjetniško pobudo, spodbujati nova vlaganja in zaposlovanje ter zagotoviti dolgoročno in trajnostno gospodarsko rast Slovenije.

The post Gospodarski krog podpira ohranitev normiranega sistema v interventnem zakonu za razvoj Slovenije first appeared on Media GZS.